Novice

Ostanite obveščeni

194. srečanje Belvina - Večer z vini Gruzije in Armenije

Novice

194. srečanje Belvina - Večer z vini Gruzije in Armenije

Objavljeno 30.09.2022


V četrtek 20. septembra smo izpeljali 194. srečanje Belvina. Dobili smo se v gruzinski gostilni Zlato runo, ki jo vodi gruzinska družina Nozadze. Ideja je bila predstaviti tipična vina in tipične sorte iz obeh držav, ki veljata za zibelko vinogradništva ter jih pospremiti s klasičnimi gruzinskimi jedmi.

Večerja z Decanterjevimi nagrajenci v Maximu

Novice

Večerja z Decanterjevimi nagrajenci v Maximu

Objavljeno 28.06.2022


Rezultati ocenjevanja Decanter World Wine Awards (DWWA) vsako leto vnesejo nekaj nemira na slovensko vinsko sceno. Kdo so dobitniki, katera vina so izstopala? Povrhu ocenjevanje vedno znova izpostavi nova imena, bodoče zvezde.

Smetano nagrajenih vin smo ob spremljavi jedi chefa Petra Kovača in njegove ekipe iz Maxima poskusili na večerji 23. junija 2022.

Rezultati ocenjevanja Decanter World Wine Awards 2022

Novice

Rezultati ocenjevanja Decanter World Wine Awards 2022

Objavljeno 07.06.2022


V Londonu je revija Decanter danes objavila rezultate ocenjevanja Decanter World Wine Awards. DWWA je največje ocenjevanje vin na svetu, obenem velja tudi za najpomembnejše. Slovenski vinarji in slovenska vina se na DWWA tradicionalna dobro izkažejo. Šipon in rebula sta najbolj nagrajeni slovenski sorti, bela vina tipično odnesejo več medalj, a zadnje čase tudi rdeča niso od muh.

Letos so se naša vina odrezala tako:

  • 1 platinasta
  • 7 zlatih
  • 70 srebrnih
  • 118 bronastih medalj.

Čestitamo!

Ob tej priložnosti najavljamo 8. mednarodni Salon Decanterjevih nagrajencev, ki se bo odvijal, 5.7. v hotelu Slon v Ljubljani.  Dobrodošli!

Pridite in poskusite nekatera izmed najboljši vin v regiji! Na pokušini bodo le z Decanterjevimi medaljami nagrajena vina.

 

V nadaljevanju si lahko ogledate celoten seznam nagrajencev iz Slovenije.

192. srečanje Belvina - Nebo (Dolenjec, ki v Brdih šteje grozdje)

Novice

192. srečanje Belvina - Nebo (Dolenjec, ki v Brdih šteje grozdje)

Objavljeno 02.06.2022


Kaj vse mora zgoditi, da tehnični človek, inženir, postane vinar? Preobrazba ni tako zapletena, kot je videti na prvi pogled. Odgovor je pravzaprav preprost: rad moraš imeti zemljo. Prav tako pomaga, če se obdaš z vinskimi ljubitelji in vsrkaš njihovo znanje. To je zgodba o  Mihi Berusu, Dolenjcu, ki ga je ljubezen vodila v Sežano. Tam je začel kupovati grozdje in pridelovati vino. Nato je odprl zagonsko podjetje za pomoč vinarjem in vinogradnikom ter ne nazadnje kupil 17-hektarsko posest na najbolj zahodnem delu Goriških brd, ki jo danes poznamo pod imenom Nebo. To je najbolj zahodna vinska klet v Sloveniji, ki se ji bodo v prihodnosti pridružili še restavracija in prenočišča.

To je bilo 192. srečanje Vinskega kluba Belvin z naslovom Posestvo Nebo.

191. srečanje Belvina – Vina Gašper in Gašper Čarman

Novice

191. srečanje Belvina – Vina Gašper in Gašper Čarman

Objavljeno 29.04.2022


Skozi vinski svet in razburkanost samostojne poti v njem nas je tokrat popeljal dvakratni someljejski prvak Slovenije Gašper Čarman, pripadnik tretje generacije družinske gostilne Pri Danilu, lastnik podjetja eVino, in ponosni imetnik številnih Decanterjevih medalj. S svojo širino in vinskim znanjem potrošnike že od leta 2013 razvaja s svojo blagovno znamko Gašper. Pod njo na leto napolni dobrih 150.000 steklenic, kar je za slovenske razmere prava redkost. Med 35 in 40 odstotkov tega roma v tujino.

Kako mu to uspeva?
Med drugim ceni danosti svoje države. Goriška brda so po njegovih besedah ena najboljših regij na svetu: 30 kilometrov jih loči do morja in 40 kilometrov do Alp, imajo dnevni mediteranski vpliv in vpliv nočnega hladnega zraka. Raznolike lege prinašajo možnost odličnih ekspozicij in drenaže, svoje v enačbo prispeva še briška prst opoka.

S svojo linijo je začel predvsem zaradi izziva, saj se »rad vrže v brzice«. Na začetku je bilo težko, saj nima lastnih vinogradov, a je kljub svojim razmislekom izven okvirjev naposled našel skupni jezik s kletjo Brda. Od trte do kozarca je treba sprejeti tisoč različnih odločitev in vse te peljejo v stil, ki se pojavi v kozarcu. A izziv je to svojo vizijo prodati – tu pa se pojavijo brzice.

To je bilo 191. srečanje Vinskega kluba Belvin z naslovom Vina Gašper in Gašper Čarman.

190. srečanje Belvina - SVL ali Slovenska velika lega

Novice

190. srečanje Belvina - SVL ali Slovenska velika lega

Objavljeno 04.04.2022


Po dolgem času smo se prejšnji teden spet zrli iz oči v oči! Srečanje v živo smo vsi že nestrpno čakali, zato ni bilo nič nenavadnega, da smo restavracijo Romansa napolnili do zadnjega kotička. Tokrat smo se poigravali ter spoznavali z idejo SLOVENSKE VELIKE LEGE (SVL), skozi katero so nas popeljali njeni predstavniki Tomaž Klipšteter (SVL), Guillaume Antalick (Šuklje) in Aleks Simčič (Edi Simčič).

SLOVENSKA VELIKA LEGA je združenje vinogradnikov, ki negujejo trte na zgodovinskih, absolutnih legah, kjer nobena druga kulturna rastlina ne uspeva bolje. Njeni ustanovni člani so, poleg že omenjenih hiš Šuklje in Edi Simčič, še Gross in Marof. Preizkusili smo 12 njihovih vin, v skupinah po tri, ki so jih popredalčkali po njihovi shemi: okoliš, vas, lega.

189. srečanje Belvina - Peterletova teza (spletno srečanje, 27. januar ob 19. uri)

Novice

189. srečanje Belvina - Peterletova teza (spletno srečanje, 27. januar ob 19. uri)

Objavljeno 21.02.2022


V Vinskem klubu Belvin smo se prejšnji mesec poigravali s tezo, ki jo je postavil projektni vodja vinske družbe Ožbej Peterle, in sicer, da slovenske vinske kleti ne znajo pridelati odličnega vina. Skupaj z Robertom Gorjakom iz Belvina sta se odločila, da bo takšen mit treba razbliniti. Edini način za to je seveda degustacija. Peterle je izbral svoj nabor petih vin, Gorjak je na drugi strani izbral slogovno in cenovno približno podobna vina. Nato smo organizirali spletno degustacijo, na kateri smo vsakič v paru pokušali dve podobni vin, ter ugotavljali, ali je kakovost vin velikih kleti primerljiva zasebnim vinarjem.
Nato smo glasovali, katero se nam bolj dopade, in v razpravo vključili vinarje, ki jih pridelujejo.

To je bilo 189. srečanje Vinskega kluba Belvina z naslovom Peterletova teza. Že devetič je potekalo prek spleta.

Kaj smo ugotovili na svoji poti?

Great Slovenian White Blends tasting

Novice

Great Slovenian White Blends tasting

Objavljeno 04.11.2021


Slovenian white blends are among the most intriguing wines in the country. They very often stay at the very top of the winemaker’s pyramid and winemakers usually charge the premium for them, especially in Primorska region. Traditionally blends were, and many still are, entry level wines. It was varietal wines where wineries were seeking its tops. On the continent in Podravje and Posavje regions this is still the case. However, some exciting blends are created here too, using both local (Furmint, Welschriesling) and international grapes such as Sauvignon Blanc, Chardonnay, Pinot Gris, Riesling. Touch of Traminer or Muscat might be used as well.

7. mednarodni salon prestižnih vin DECANTERJEVI NAGRAJENCI 2021

Novice

7. mednarodni salon prestižnih vin DECANTERJEVI NAGRAJENCI 2021

Objavljeno 08.09.2021


Belvin, vinska šola je včeraj na gradu Fužine v Ljubljani organizirala 7. mednarodni Salon prestižnih vin Decanterjevi nagrajenci 2021. Predstavilo se je 31 vinarjev iz Slovenije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine z 84 vzorci. Strokovni javnosti in obiskovalcem so bila na voljo izključno vina, ki so bila letos ali v prejšnjih letih nagrajena na londonskem DWWA, Decanter World Wine Awards, najpomembnejšem, največjem in najkredibilnejšem vinskem ocenjevanju na svetu.

Mednarodni salon prestižnih vin v Ljubljani

Novice

Mednarodni salon prestižnih vin v Ljubljani

Objavljeno 02.09.2021


V torek, 7. septembra, bodo na Fužinskem gradu na svoj račun prišli vinski sladokusci. Vinska šola Belvin bo organizirala 7. mednarodni salon prestižnih vin Decanterjevi nagrajenci 2021. Predstavilo se bo okoli 30 vinarjev.

Rezultati ocenjevanja Decanter World Wine Awards 2021

Novice

Rezultati ocenjevanja Decanter World Wine Awards 2021

Objavljeno 07.07.2021


Vprašanje, ki je te dni vršalo po slovenski vinski sceni, se glasi: Kateri slovenski vinarji so prejemniki nagrad na svetovno najpomembnejšem vinskem ocenjevanju, londonskem Decanter World Wine Awards, in kdaj jih bo moč okusiti?

Steven Spurrier 1941-2021

Novice

Steven Spurrier 1941-2021

Objavljeno 09.03.2021


Bilo je februarja 1999 v Toskani, v vasici Strada in Chianti. Na dogodku L'Anteprima Chianti Classico, Vino Nobile Montepulciano se je zbrala lepa četica vinopiscev iz vsega sveta. Dogodek sem obiskal drugo leto zapored ravno sem se spraševal, kako pomemben je sploh ta dogodek v svetovnem merilu, saj za nobenega od prisotnih vinopiscev pred tem še nisem slišal. Med pokušino enega izmed chiantijev je v sobo stopil Steven Spurrier...

ONLINE izvedbe seminarjev

Novice

ONLINE izvedbe seminarjev

Objavljeno 29.11.2020


Kako potekajo ONLINE seminarji?

Robert Gorjak

Novice

Robert Gorjak

Objavljeno 29.11.2020


diploma WSET

Robert Parker, Decanter man  of the year

Novice

Robert Parker, Decanter man of the year

Objavljeno 20.08.2020


Read Andrew Jefford's extended, in-depth interview with Robert M. Parker Jr, this year's Decanter Hall of Fame laureate...

177. srečanje Belvina - Zvezde in presenečenja Balkana

Novice

177. srečanje Belvina - Zvezde in presenečenja Balkana

Objavljeno 19.06.2020


Ljubljana, Romansa 24. september ob 19.00

191. srečanje Belvina – Vina Gašper in Gašper Čarman

Objavljeno 29.04.2022

Skozi vinski svet in razburkanost samostojne poti v njem nas je tokrat popeljal dvakratni someljejski prvak Slovenije Gašper Čarman, pripadnik tretje generacije družinske gostilne Pri Danilu, lastnik podjetja eVino, in ponosni imetnik številnih Decanterjevih medalj. S svojo širino in vinskim znanjem potrošnike že od leta 2013 razvaja s svojo blagovno znamko Gašper. Pod njo na leto napolni dobrih 150.000 steklenic, kar je za slovenske razmere prava redkost. Med 35 in 40 odstotkov tega roma v tujino.

Kako mu to uspeva?
Med drugim ceni danosti svoje države. Goriška brda so po njegovih besedah ena najboljših regij na svetu: 30 kilometrov jih loči do morja in 40 kilometrov do Alp, imajo dnevni mediteranski vpliv in vpliv nočnega hladnega zraka. Raznolike lege prinašajo možnost odličnih ekspozicij in drenaže, svoje v enačbo prispeva še briška prst opoka.

S svojo linijo je začel predvsem zaradi izziva, saj se »rad vrže v brzice«. Na začetku je bilo težko, saj nima lastnih vinogradov, a je kljub svojim razmislekom izven okvirjev naposled našel skupni jezik s kletjo Brda. Od trte do kozarca je treba sprejeti tisoč različnih odločitev in vse te peljejo v stil, ki se pojavi v kozarcu. A izziv je to svojo vizijo prodati – tu pa se pojavijo brzice.

To je bilo 191. srečanje Vinskega kluba Belvin z naslovom Vina Gašper in Gašper Čarman.

Večer je zaznamovala živahna debata med njim in Robertom Gorjakom. Seveda ni šlo brez tistega o prvem vinskem spominu: prvo iskrico je začutil še mladoleten. Pri 18. letih ga je pot vodila na tečaj za sommeliera in kasneje do lastne znamke, skozi katero nas je popeljal z devetimi vini.

Za začetek nam je predstavil šolski primer malvazije: Malvazijo 2020 (7,99 evra), ki jo odlikujejo cvetna nota, zmerna kislina in aromatičnost. Ker zadnje ne želijo zakriti, je nikoli ne zorijo v lesenih posodah. Sledilo je drugo vino, Sivi pinot 2021 (7,49 evra), sorta, ki ni tako dišeča kot njen predhodnik, vendar je vseeno imela »rep in glavo«. Brda tej sorti dajejo odlične pogoje, četudi tod ni obdarjena s kislinami. Zato je ideja tega sivega pinota nekako ohraniti kislino, svežino in aromatični naboj. Pod črto gre za izjemno všečno vino, če hočeš igrati na varne karte. Uvodno trojico je zaključil Rose markiza 2021 (12,9 evra), v katerem kraljuje merlot. V njem se skriva pet odstotkov modrega pinota, ki mu prinaša nekaj živahnost, sicer pa gre za (suho) vino, primerno za poletje in druženje in nedvomno za enega najboljših rosejev pri nas.

Nadaljevali smo z vertikalo rebul, briško kraljico vin, ki je na nek način enigma: nič se ne ujema, a na koncu se vse ujame! Pri njej ni navdušenja na prvo žogo, kot smo mu bili morda priča pri prvih treh vinih tega večera, saj je rebula someljejsko vino. Ni vedno in povsod priljubljena, vendar ima svoje prednosti, od mineralnosti do uravnoteženosti.

Četrto vino na pokušini je bilo Rebula selekcija 2018 (15,9 evra), kjer je stik s kožico zmanjšan na minimum. Čeprav je nearomatična sorta brez izrazitega telesa, je Čarman prepričan, da je tovrsten slog prava smer za prihodnost. V njej je bilo »več rebule« kot v petem vinu, Rebuli selekcija 2016 (razprodano), za katerega so prejeli zlato medaljo na Decanterju. Maceracija je bila za Čarmanov okus morda še malce premočna. Šesto vino je bilo Rebula selekcija 2013 (ni več na voljo), kjer je bil stik z jagodnimi kožicami še bolj izražen.,

Sledila je nova vertikala, tokrat s sorto cabernet franc. A s preobratom: v štirih kozarcih, ki so hranili dve platinasti medalji, se je skrivalo vino presenečenja. A za začetek nekaj predzgodbe. Cabernet franc je ena najstarejših sort, ob srečanju s sauvignonom pa je nastala sorta cabernet sauvignon. Ta v primerjavi s prvim rabi malo več toplote ter ima višjo mero arome in taninov.

In razlika med obema, kot jo doživlja Čarman?
Cabernet sauvignon je tisti, ki se pridno šola, ima same petice in lepo diši, medtem ko cabernet franc včasih »šprica« šolo, je divji in je neke vrste »baraba«, upornik, je razliko slikovito opisal Čarman. Četudi je večkrat bolj tiho in v ozadju, nam lahko pove marsikaj. Odločitev zanj je padla zaradi njegove polifenolne zrelosti, ki jo je v Brdih laže doseči kot pri cabernet sauvignonu.

Čeprav je bilo zahtevno uganiti, katero vino je katero, je večina ugotovila, v katerem od štirih kozarcev tiči presenečenje. Sedmo vino je bilo Cabernet franc selekcija 2019 (37,9 evra), razlika med njim in starejšimi letniki pa je v aromatskem profilu in taninski strukturi. Letnik 2017 z njo prehaja v popolno stanje uravnoteženosti, ki ga 2018 in 2019 še nista dosegla. Za letnika 2017 in 2019 je Čarman prejel platinasto medaljo na Decanterju, četudi gre za popolnoma različni vini, posebej glede na dolžino maceracije. Ugotovili smo tudi, da se Cabernet franc selekcija 2018 (34,9 evra), očitno stara hitreje kot druga dva letnika, Deveto vino, Cabernet franc selekcija 2017 (na voljo samo v trojčku omenjenih treh), je za Čarmana v najboljši formi ta hip. Cabernet franc je na splošno binaren; nežen, z visoko kislino, če ni zrel, je lahko zelo moteč in skoraj preveč zeliščen. Če se stvari ujamejo je pikanten in odličen. Na vprašanje, od kod Čarmanu ideja, kako pridelati vino, ki na osvoji platinasto medaljo na Decanterju, je Čarman odvrnil, da se del uspeha nahaja tudi v dejstvu, da je za vina v svojem življenju porabil več kot za hišo. In ja, nova Čarmanova hiša ni med skromnejšimi.

Za zadnje, deseto vino, je občinstvo pravilno ugotovilo, da gre za drugo vino. Bogat in eleganten Côte Rotie 2018, Guigal (64,9 evra, sorta Syrah) je dišal po vijolicah, zaznamujejo pa ga še črni poper, mesnatost in sočnost. Čarman ga je izbral, ker je želel neka zanimivega, a vendarle ne tako drugačnega od vin v tej kombinaciji. Četverica povezujejo pikantnost, ne pretirani tanini in lepe kisline. V določenih parametrih so si blizu, a na nosu zelo daleč, je povedal Gorjak ter hkrati izrazil upanje, da se je med vinoljubci tokrat rodil kakšen apostol cabernet franca.

Tega v Brdih pod blagovno znamko Čarman sicer pridelajo 4500 steklenic. Zagon mu je seveda dala že omenjena platinasta medalja, ki mu je tudi utirala pot v tujino, posebej na londonski trg, kamor uspejo prodati 600 steklenic na leto. To je za Slovenca pravcat uspeh, so se strinjali vsi.

V čem je skrivnost? Zaveda se, da ne more odkriti tople vode in da nima najdaljše tradicije, a na svoji poti je pil različna vina, se z njimi učil in pridobil izkušnje, ki jih dobiš izključno in samo s kozarcem.

In še zgodba o »žejni« ribici, ki krasi etikete njegovega vina: pred skoraj desetletjem, ko se je ukvarjal s pripravo blagovne znamke vstopnega cenovnega razreda, si je na svoji etiketi želel oslička. Oblikovalka mu je odvrnila, da je edini osel v tej zgodbi sam in se čez nekaj dni vrnila s predlogom o ribici. Logotip z ribico namreč že od leta 1961 nosi gostilna Pri Danilu, katere predstavnik je Čarman. Ob vinu najbolj ceni prav likovno umetnost, zato so od leta 2016 na steklenicah njihove rebule upodobljena dela mladih slovenskih umetnikov.

Niti tokrat ni šlo brez glasovanja za vino večera! Zmaga je šla, kakopak, Gašperju.

Na stopničkah so se zvrstili:
  • Rose markiza 2021 & Cabernet franc selekcija 2017
  • Sivi pinot 2021
  • Malvazija 2020 & Rebula selekcija 2016

Za konec je Gorjak vsem položil na srce: vse, kar dajemo v večeru kot je bil danes na mizo, dajemo zato, da razmišljamo in sprožamo ideje, sami pa se moraramo odločiti, kaj vam je najbolj všeč.

Uživajte in pijte dobro vino. Do naslednjič.

Podarite
čudovito darilo

Naš cilj je razvijati ter izvajati kvalitetne in zanimive tečaje, delavnice ter degustacije namenjene profesionalcem iz vinske panoge, kakor tudi ljubiteljem, ki želijo razširiti svoja vinska obzorja.

Bodite seznanjeni!

S prijavo na novice boste redno obveščeni o najnovejših aktivnostih in tečajih Belvin vinske šole.

Darilni bon Darilni bon