Novice

Ostanite obveščeni

191. srečanje Belvina – Vina Gašper in Gašper Čarman

Novice

191. srečanje Belvina – Vina Gašper in Gašper Čarman

Objavljeno 29.04.2022


Skozi vinski svet in razburkanost samostojne poti v njem nas je tokrat popeljal dvakratni someljejski prvak Slovenije Gašper Čarman, pripadnik tretje generacije družinske gostilne Pri Danilu, lastnik podjetja eVino, in ponosni imetnik številnih Decanterjevih medalj. S svojo širino in vinskim znanjem potrošnike že od leta 2013 razvaja s svojo blagovno znamko Gašper. Pod njo na leto napolni dobrih 150.000 steklenic, kar je za slovenske razmere prava redkost. Med 35 in 40 odstotkov tega roma v tujino.

Kako mu to uspeva?
Med drugim ceni danosti svoje države. Goriška brda so po njegovih besedah ena najboljših regij na svetu: 30 kilometrov jih loči do morja in 40 kilometrov do Alp, imajo dnevni mediteranski vpliv in vpliv nočnega hladnega zraka. Raznolike lege prinašajo možnost odličnih ekspozicij in drenaže, svoje v enačbo prispeva še briška prst opoka.

S svojo linijo je začel predvsem zaradi izziva, saj se »rad vrže v brzice«. Na začetku je bilo težko, saj nima lastnih vinogradov, a je kljub svojim razmislekom izven okvirjev naposled našel skupni jezik s kletjo Brda. Od trte do kozarca je treba sprejeti tisoč različnih odločitev in vse te peljejo v stil, ki se pojavi v kozarcu. A izziv je to svojo vizijo prodati – tu pa se pojavijo brzice.

To je bilo 191. srečanje Vinskega kluba Belvin z naslovom Vina Gašper in Gašper Čarman.

190. srečanje Belvina - SVL ali Slovenska velika lega

Novice

190. srečanje Belvina - SVL ali Slovenska velika lega

Objavljeno 04.04.2022


Po dolgem času smo se prejšnji teden spet zrli iz oči v oči! Srečanje v živo smo vsi že nestrpno čakali, zato ni bilo nič nenavadnega, da smo restavracijo Romansa napolnili do zadnjega kotička. Tokrat smo se poigravali ter spoznavali z idejo SLOVENSKE VELIKE LEGE (SVL), skozi katero so nas popeljali njeni predstavniki Tomaž Klipšteter (SVL), Guillaume Antalick (Šuklje) in Aleks Simčič (Edi Simčič).

SLOVENSKA VELIKA LEGA je združenje vinogradnikov, ki negujejo trte na zgodovinskih, absolutnih legah, kjer nobena druga kulturna rastlina ne uspeva bolje. Njeni ustanovni člani so, poleg že omenjenih hiš Šuklje in Edi Simčič, še Gross in Marof. Preizkusili smo 12 njihovih vin, v skupinah po tri, ki so jih popredalčkali po njihovi shemi: okoliš, vas, lega.

189. srečanje Belvina - Peterletova teza (spletno srečanje, 27. januar ob 19. uri)

Novice

189. srečanje Belvina - Peterletova teza (spletno srečanje, 27. januar ob 19. uri)

Objavljeno 21.02.2022


V Vinskem klubu Belvin smo se prejšnji mesec poigravali s tezo, ki jo je postavil projektni vodja vinske družbe Ožbej Peterle, in sicer, da slovenske vinske kleti ne znajo pridelati odličnega vina. Skupaj z Robertom Gorjakom iz Belvina sta se odločila, da bo takšen mit treba razbliniti. Edini način za to je seveda degustacija. Peterle je izbral svoj nabor petih vin, Gorjak je na drugi strani izbral slogovno in cenovno približno podobna vina. Nato smo organizirali spletno degustacijo, na kateri smo vsakič v paru pokušali dve podobni vin, ter ugotavljali, ali je kakovost vin velikih kleti primerljiva zasebnim vinarjem.
Nato smo glasovali, katero se nam bolj dopade, in v razpravo vključili vinarje, ki jih pridelujejo.

To je bilo 189. srečanje Vinskega kluba Belvina z naslovom Peterletova teza. Že devetič je potekalo prek spleta.

Kaj smo ugotovili na svoji poti?

Great Slovenian White Blends tasting

Novice

Great Slovenian White Blends tasting

Objavljeno 04.11.2021


Slovenian white blends are among the most intriguing wines in the country. They very often stay at the very top of the winemaker’s pyramid and winemakers usually charge the premium for them, especially in Primorska region. Traditionally blends were, and many still are, entry level wines. It was varietal wines where wineries were seeking its tops. On the continent in Podravje and Posavje regions this is still the case. However, some exciting blends are created here too, using both local (Furmint, Welschriesling) and international grapes such as Sauvignon Blanc, Chardonnay, Pinot Gris, Riesling. Touch of Traminer or Muscat might be used as well.

7. mednarodni salon prestižnih vin DECANTERJEVI NAGRAJENCI 2021

Novice

7. mednarodni salon prestižnih vin DECANTERJEVI NAGRAJENCI 2021

Objavljeno 08.09.2021


Belvin, vinska šola je včeraj na gradu Fužine v Ljubljani organizirala 7. mednarodni Salon prestižnih vin Decanterjevi nagrajenci 2021. Predstavilo se je 31 vinarjev iz Slovenije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine z 84 vzorci. Strokovni javnosti in obiskovalcem so bila na voljo izključno vina, ki so bila letos ali v prejšnjih letih nagrajena na londonskem DWWA, Decanter World Wine Awards, najpomembnejšem, največjem in najkredibilnejšem vinskem ocenjevanju na svetu.

Mednarodni salon prestižnih vin v Ljubljani

Novice

Mednarodni salon prestižnih vin v Ljubljani

Objavljeno 02.09.2021


V torek, 7. septembra, bodo na Fužinskem gradu na svoj račun prišli vinski sladokusci. Vinska šola Belvin bo organizirala 7. mednarodni salon prestižnih vin Decanterjevi nagrajenci 2021. Predstavilo se bo okoli 30 vinarjev.

Rezultati ocenjevanja Decanter World Wine Awards 2021

Novice

Rezultati ocenjevanja Decanter World Wine Awards 2021

Objavljeno 07.07.2021


Vprašanje, ki je te dni vršalo po slovenski vinski sceni, se glasi: Kateri slovenski vinarji so prejemniki nagrad na svetovno najpomembnejšem vinskem ocenjevanju, londonskem Decanter World Wine Awards, in kdaj jih bo moč okusiti?

Steven Spurrier 1941-2021

Novice

Steven Spurrier 1941-2021

Objavljeno 09.03.2021


Bilo je februarja 1999 v Toskani, v vasici Strada in Chianti. Na dogodku L'Anteprima Chianti Classico, Vino Nobile Montepulciano se je zbrala lepa četica vinopiscev iz vsega sveta. Dogodek sem obiskal drugo leto zapored ravno sem se spraševal, kako pomemben je sploh ta dogodek v svetovnem merilu, saj za nobenega od prisotnih vinopiscev pred tem še nisem slišal. Med pokušino enega izmed chiantijev je v sobo stopil Steven Spurrier...

ONLINE izvedbe seminarjev

Novice

ONLINE izvedbe seminarjev

Objavljeno 29.11.2020


Kako potekajo ONLINE seminarji?

Robert Gorjak

Novice

Robert Gorjak

Objavljeno 29.11.2020


diploma WSET

Robert Parker, Decanter man  of the year

Novice

Robert Parker, Decanter man of the year

Objavljeno 20.08.2020


Read Andrew Jefford's extended, in-depth interview with Robert M. Parker Jr, this year's Decanter Hall of Fame laureate...

177. srečanje Belvina - Zvezde in presenečenja Balkana

Novice

177. srečanje Belvina - Zvezde in presenečenja Balkana

Objavljeno 19.06.2020


Ljubljana, Romansa 24. september ob 19.00

190. srečanje Belvina - SVL ali Slovenska velika lega

Objavljeno 04.04.2022

Po dolgem času smo se prejšnji teden spet zrli iz oči v oči! Srečanje v živo smo vsi že nestrpno čakali, zato ni bilo nič nenavadnega, da smo restavracijo Romansa napolnili do zadnjega kotička. Tokrat smo se poigravali ter spoznavali z idejo SLOVENSKE VELIKE LEGE (SVL), skozi katero so nas popeljali njeni predstavniki Tomaž Klipšteter (SVL), Guillaume Antalick (Šuklje) in Aleks Simčič (Edi Simčič).

SLOVENSKA VELIKA LEGA je združenje vinogradnikov, ki negujejo trte na zgodovinskih, absolutnih legah, kjer nobena druga kulturna rastlina ne uspeva bolje. Njeni ustanovni člani so, poleg že omenjenih hiš Šuklje in Edi Simčič, še Gross in Marof. Preizkusili smo 12 njihovih vin, v skupinah po tri, ki so jih popredalčkali po njihovi shemi: okoliš, vas, lega.

To je bilo 190. srečanje Vinskega kluba Belvina z naslovom SLOVENSKA VELIKA LEGA.

Prek katerih vin smo se spoznali s to klasifikacijo?

Temeljna ideja združenja SLV je v osredje slovenske vinske mentalitete postaviti prav geografsko območje. Za Slovenijo kot zelo majhno državo je pomembno, da prinese dodano vrednost, ker na vinskem področju ne more direktno tekmovati s tako velikimi državami, kot so Francija, Italija ali Čile. V Sloveniji ljudje iščejo avtentičnost, unikatnost in okus v povezavi z geografsko regijo, ki je ključna, je poudaril Antalick.

Prvo trojico vin je predstavljala modra frankinja, začenši z Modro frankinjo 2018, Šuklje (okoliš; 8 evrov). To je lahko pitno vino, vino za vsak dan, ki ga zaznamujeta sadnost in ne predolga ekstrakcija ter ki prihaja iz treh različnih metliških vinogradov; Lokvice, Plešivice in Doma. Vretje traja 10 dni v klasičnem velikem fermentorju, nato se polovica stara v posodah iz nerjavnega jekla, polovica pa v lesenih sodih, kar traja od enega do osmih mesecev, ko ga ustekleničijo. Drugo vino je bilo Modra frankinja Iodoma 2019, Šuklje (vas, 13 evrov), ki izhaja iz vinogradov na Lokvici in Doma. Njena vinifikacija je bolj ali manj enaka kot pri tretjemu vinu: od dva do štiri tedne maceracije, stiskanje, fermentacija v sodih iz nerjavnega jekla, eno leto staranja in stekleničenje. Znano je po strožji selekciji grozdja, ki prihaja iz dveh različnih vinogradov in vsebuje več kislosti kot tretje vino, Modra frankinja vrbanjka 2018, Šuklje (lega, 20 evrov). Vinograd je v Plešivici. Največje razlike med njima so izvor grozdja, kakovost zemlje in lokacija. Četudi vsebujeta približno enako kisline, je njuna percepcija drugačna: pri vrbanjki, ki je sicer single vineyard vino, je zelo karakteristična, je ocenil Antalick.

Drugo trojico je otvorilo četrto vino, Triton 2019, Edi Simčič (okoliš, 17 evrov), je tipična briška zvrst, ki predstavlja karakter te kleti. Njegovo sortno sestavo spreminjajo glede na razpoložljivost – vse s ciljem pridelati prepoznavno vino svoje hiše. Sestavljajo ga rebula, malvazija, sauvignonasse in malce belega pinota, katerega prisotnost se bo v prihodnosti okrepila. V shemi, ki so jo zastavili, to vino predstavlja okoliš, grozdje zanj pa prihaja iz dveh vasi. Vsak vinograd je posebej vinificiran. Vino je v steklenici leto in pol, zato prihaja do umirjanja in formiranja sekundarne aromatike, je pojasnil Simčič. Peto vino, Chardonnay 2019 klasik, Edi Simčič (vas, 21 evrov), prihaja iz vasi Kozana, kjer imajo vinograde na dveh lokacijah v njenem nižjem, vzhodnem delu. Obe legi sta zahodni. Pridelava je podobna kot pri tritonu: fermentacija poteka v barikih, leži od 9 do 10 mesecev, nato še v steklenici. Nato nas je kozarec popeljal na drugi del države. V šestem vinu, Breg cuvée blanc 2018, Marof (vas, 15,5 evra), tipični gorički beli zvrsti, smo zaznali prevlado laškega rizlinga, ki sta mu družbo delala še chardonnay in sauvignon. Fermentacija poteka v velikih, 600-litrskih lesenih sodih, kjer vino odleži približno 18 mesecev, nato je, podobno kot predhodnik, polnjeno brez filtriranja. Čeprav vinograda v Mačkovcih in Bodoncih formalno sodita v isti okoliš, so se ob pripravi sheme osredotočili na preseganje zmede na področju porekla in njegove klasifikacije, ki jo določa zakonodaja ter se odločili za klasifikacijo vasi. Vsem vinorodnim deželam in okolišem so namreč želeli omogočiti enakovredna pravila in okoliščine, je takšno odločitev pospremil Klipšteter.

Rdeča nit tretje trojice je bil sauvignon, ki je imel v vseh največji delež, prav tako so bila vina predelana na zelo podoben način. Otvorilo jo je sedmo vino Sauvignon breg 2018, Marof (vas, 18 evrov), z najtoplejše lege na njihovi posesti – Bodoncev. Spontana fermentacija je potekala v velikih lesenih sodih in ustekleničili so ga brez filtriranja. Naslednji dve vini, obe iz kleti Gross, sta zelo dobro prikazali, kakšen je učinek različnega porekla grozdja pri enakem odnosu do njega ter enaki skrbnosti pri delu tako v kleti kot tudi v vinogradu. Namig: pride lahko do povsem različnih rezultatov! Osmo vino, Haloze blanc 2019, Vino Gross (vas, 12 evrov) vsebuje nekaj šipona, deveto vino, Maribor blanc 2019, Vino Gross (vas, 12 evrov) pa renski rizling. Razlike so predvsem pri njuni kislini, kjer Haloze, zaradi svoje posebne geologije, porekla in rastišča izstopajo najbolj. Čeprav po karakterju delujeta hladnejši, visoka kislina ni povezana s tem, da je ta del Slovenije hladen, saj je območje daleč od tega, da bi veljalo za hladno.

Sledila je še zadnja trojica večera. Pri desetem vinu, Gorca 2019, Vino Gross (lega, 17 evrov), je bilo – vsaj v slovenskem kontekstu – vprašanje lege ali »nelege« najlažje rešljivo. Zakonodaja določa, da je Gorca lega, čeprav gre za območje veliko približno 50 hektarjev, kar pomeni, da bi lahko to vino naredili iz vinogradov, ki so med seboj oddaljeni več kilometrov, je pripomnil Klipšteter. Pridelava tega šipona je sicer enaka kot pri prejšnjih dveh vinih: spontana fermentacija, eno leto zorenja v velikih steklenih ter eno leto v nerjavnih cisternah. Enajsto vino, Chardonnay kramarovci 2018, Marof (lega, 35 evrov), prihaja iz najbolj severnega vinograda njihove posesti, ki ima izjemno specifično geologijo z veliko žvepla. Zori v velikih, 2500-litrskih lesenih sodih, in bistveno daljše obdobje kot predhodnik. Oba sicer s svojo kislino ponujata kar nekaj igrivosti. Zadnje, dvanajsto vino, je bilo Chardonnay fojana 2019, Edi Simčič (lega, 38 evrov). Vinograd leži v vasi Fojana, na severozahodni legi, orientirani proti Alpam, Matajurju, Kaninu, tako da ima malo več dotoka hladnega zraka. Struktura njenih tal je klasična briška opoka z nekaj več gline, kar vinu daje posebno mehkobo. Vinifikacija je tu podobna kot v prejšnjem primeru: fermentacija v barikih od 9 do 10 mesecev, ostalo v steklenici.

Po predstavitvi vin je sledil vrhunec – izbor za vino večera! Kot veleva tradicija, je vsakdo lahko glasoval za več najljubših vin. Na stopničkah so se zvrstili:
  1. Chardonnay fojana 2019, Edi Simčič (lega)
  2. Chardonnay 2019 klasik, Edi Simčič (vas) & Breg cuvée blanc 2018, Marof (vas)
  3. Triton 2019, Edi Simčič (okoliš)
Vse tri ravni piramidalnega koncepta kakovosti slovenske velike lege so imela v razvrstitvi najboljših svojega predstavnika. Ideja klasifikacije sicer ni razvrščanje, katera lega je boljša od druge. Skozi njo ugotovimo le, ali je grozdje pobrano iz več vinogradov širšega geografskega območja ali je vse iz enega posameznega vinograda: da je torej to vino neka ekspresija okoliša, vasi, vinorodne lege. Sama razvrstitev teh vin ne pove nič o njihovi kakovosti ali njihovi ceni, je bil jasen Klipšteter.

Njen osnovni namen je, da se lega sploh začne omenjati, in da začnemo delati na sledljivosti, da promoviramo in prodajamo vina s ciljem, da pridemo tudi do kvalitativne klasifikacije samih leg, je dodal Simčič. V Sloveniji imamo veliko razlik: Primorska ima štiri vinorodne okoliše, medtem ko ima cela Štajerska (od Maribora do Krškega) enega samega. To bo nekoč treba postaviti na skupni imenovalec, je napovedal.

V imenu združenja SVL se je vsem zahvalil za udeležbo in povabil na kakšnega od naslednjih dogodkov.

Uživajte in pijte dobro vino! Do naslednjič.  

Podarite
čudovito darilo

Naš cilj je razvijati ter izvajati kvalitetne in zanimive tečaje, delavnice ter degustacije namenjene profesionalcem iz vinske panoge, kakor tudi ljubiteljem, ki želijo razširiti svoja vinska obzorja.

Bodite seznanjeni!

S prijavo na novice boste redno obveščeni o najnovejših aktivnostih in tečajih Belvin vinske šole.

Darilni bon Darilni bon