Novice

Ostanite obveščeni

194. srečanje Belvina - Večer z vini Gruzije in Armenije

Novice

194. srečanje Belvina - Večer z vini Gruzije in Armenije

Objavljeno 30.09.2022


V četrtek 20. septembra smo izpeljali 194. srečanje Belvina. Dobili smo se v gruzinski gostilni Zlato runo, ki jo vodi gruzinska družina Nozadze. Ideja je bila predstaviti tipična vina in tipične sorte iz obeh držav, ki veljata za zibelko vinogradništva ter jih pospremiti s klasičnimi gruzinskimi jedmi.

Večerja z Decanterjevimi nagrajenci v Maximu

Novice

Večerja z Decanterjevimi nagrajenci v Maximu

Objavljeno 28.06.2022


Rezultati ocenjevanja Decanter World Wine Awards (DWWA) vsako leto vnesejo nekaj nemira na slovensko vinsko sceno. Kdo so dobitniki, katera vina so izstopala? Povrhu ocenjevanje vedno znova izpostavi nova imena, bodoče zvezde.

Smetano nagrajenih vin smo ob spremljavi jedi chefa Petra Kovača in njegove ekipe iz Maxima poskusili na večerji 23. junija 2022.

Rezultati ocenjevanja Decanter World Wine Awards 2022

Novice

Rezultati ocenjevanja Decanter World Wine Awards 2022

Objavljeno 07.06.2022


V Londonu je revija Decanter danes objavila rezultate ocenjevanja Decanter World Wine Awards. DWWA je največje ocenjevanje vin na svetu, obenem velja tudi za najpomembnejše. Slovenski vinarji in slovenska vina se na DWWA tradicionalna dobro izkažejo. Šipon in rebula sta najbolj nagrajeni slovenski sorti, bela vina tipično odnesejo več medalj, a zadnje čase tudi rdeča niso od muh.

Letos so se naša vina odrezala tako:

  • 1 platinasta
  • 7 zlatih
  • 70 srebrnih
  • 118 bronastih medalj.

Čestitamo!

Ob tej priložnosti najavljamo 8. mednarodni Salon Decanterjevih nagrajencev, ki se bo odvijal, 5.7. v hotelu Slon v Ljubljani.  Dobrodošli!

Pridite in poskusite nekatera izmed najboljši vin v regiji! Na pokušini bodo le z Decanterjevimi medaljami nagrajena vina.

 

V nadaljevanju si lahko ogledate celoten seznam nagrajencev iz Slovenije.

192. srečanje Belvina - Nebo (Dolenjec, ki v Brdih šteje grozdje)

Novice

192. srečanje Belvina - Nebo (Dolenjec, ki v Brdih šteje grozdje)

Objavljeno 02.06.2022


Kaj vse mora zgoditi, da tehnični človek, inženir, postane vinar? Preobrazba ni tako zapletena, kot je videti na prvi pogled. Odgovor je pravzaprav preprost: rad moraš imeti zemljo. Prav tako pomaga, če se obdaš z vinskimi ljubitelji in vsrkaš njihovo znanje. To je zgodba o  Mihi Berusu, Dolenjcu, ki ga je ljubezen vodila v Sežano. Tam je začel kupovati grozdje in pridelovati vino. Nato je odprl zagonsko podjetje za pomoč vinarjem in vinogradnikom ter ne nazadnje kupil 17-hektarsko posest na najbolj zahodnem delu Goriških brd, ki jo danes poznamo pod imenom Nebo. To je najbolj zahodna vinska klet v Sloveniji, ki se ji bodo v prihodnosti pridružili še restavracija in prenočišča.

To je bilo 192. srečanje Vinskega kluba Belvin z naslovom Posestvo Nebo.

191. srečanje Belvina – Vina Gašper in Gašper Čarman

Novice

191. srečanje Belvina – Vina Gašper in Gašper Čarman

Objavljeno 29.04.2022


Skozi vinski svet in razburkanost samostojne poti v njem nas je tokrat popeljal dvakratni someljejski prvak Slovenije Gašper Čarman, pripadnik tretje generacije družinske gostilne Pri Danilu, lastnik podjetja eVino, in ponosni imetnik številnih Decanterjevih medalj. S svojo širino in vinskim znanjem potrošnike že od leta 2013 razvaja s svojo blagovno znamko Gašper. Pod njo na leto napolni dobrih 150.000 steklenic, kar je za slovenske razmere prava redkost. Med 35 in 40 odstotkov tega roma v tujino.

Kako mu to uspeva?
Med drugim ceni danosti svoje države. Goriška brda so po njegovih besedah ena najboljših regij na svetu: 30 kilometrov jih loči do morja in 40 kilometrov do Alp, imajo dnevni mediteranski vpliv in vpliv nočnega hladnega zraka. Raznolike lege prinašajo možnost odličnih ekspozicij in drenaže, svoje v enačbo prispeva še briška prst opoka.

S svojo linijo je začel predvsem zaradi izziva, saj se »rad vrže v brzice«. Na začetku je bilo težko, saj nima lastnih vinogradov, a je kljub svojim razmislekom izven okvirjev naposled našel skupni jezik s kletjo Brda. Od trte do kozarca je treba sprejeti tisoč različnih odločitev in vse te peljejo v stil, ki se pojavi v kozarcu. A izziv je to svojo vizijo prodati – tu pa se pojavijo brzice.

To je bilo 191. srečanje Vinskega kluba Belvin z naslovom Vina Gašper in Gašper Čarman.

190. srečanje Belvina - SVL ali Slovenska velika lega

Novice

190. srečanje Belvina - SVL ali Slovenska velika lega

Objavljeno 04.04.2022


Po dolgem času smo se prejšnji teden spet zrli iz oči v oči! Srečanje v živo smo vsi že nestrpno čakali, zato ni bilo nič nenavadnega, da smo restavracijo Romansa napolnili do zadnjega kotička. Tokrat smo se poigravali ter spoznavali z idejo SLOVENSKE VELIKE LEGE (SVL), skozi katero so nas popeljali njeni predstavniki Tomaž Klipšteter (SVL), Guillaume Antalick (Šuklje) in Aleks Simčič (Edi Simčič).

SLOVENSKA VELIKA LEGA je združenje vinogradnikov, ki negujejo trte na zgodovinskih, absolutnih legah, kjer nobena druga kulturna rastlina ne uspeva bolje. Njeni ustanovni člani so, poleg že omenjenih hiš Šuklje in Edi Simčič, še Gross in Marof. Preizkusili smo 12 njihovih vin, v skupinah po tri, ki so jih popredalčkali po njihovi shemi: okoliš, vas, lega.

189. srečanje Belvina - Peterletova teza (spletno srečanje, 27. januar ob 19. uri)

Novice

189. srečanje Belvina - Peterletova teza (spletno srečanje, 27. januar ob 19. uri)

Objavljeno 21.02.2022


V Vinskem klubu Belvin smo se prejšnji mesec poigravali s tezo, ki jo je postavil projektni vodja vinske družbe Ožbej Peterle, in sicer, da slovenske vinske kleti ne znajo pridelati odličnega vina. Skupaj z Robertom Gorjakom iz Belvina sta se odločila, da bo takšen mit treba razbliniti. Edini način za to je seveda degustacija. Peterle je izbral svoj nabor petih vin, Gorjak je na drugi strani izbral slogovno in cenovno približno podobna vina. Nato smo organizirali spletno degustacijo, na kateri smo vsakič v paru pokušali dve podobni vin, ter ugotavljali, ali je kakovost vin velikih kleti primerljiva zasebnim vinarjem.
Nato smo glasovali, katero se nam bolj dopade, in v razpravo vključili vinarje, ki jih pridelujejo.

To je bilo 189. srečanje Vinskega kluba Belvina z naslovom Peterletova teza. Že devetič je potekalo prek spleta.

Kaj smo ugotovili na svoji poti?

Great Slovenian White Blends tasting

Novice

Great Slovenian White Blends tasting

Objavljeno 04.11.2021


Slovenian white blends are among the most intriguing wines in the country. They very often stay at the very top of the winemaker’s pyramid and winemakers usually charge the premium for them, especially in Primorska region. Traditionally blends were, and many still are, entry level wines. It was varietal wines where wineries were seeking its tops. On the continent in Podravje and Posavje regions this is still the case. However, some exciting blends are created here too, using both local (Furmint, Welschriesling) and international grapes such as Sauvignon Blanc, Chardonnay, Pinot Gris, Riesling. Touch of Traminer or Muscat might be used as well.

7. mednarodni salon prestižnih vin DECANTERJEVI NAGRAJENCI 2021

Novice

7. mednarodni salon prestižnih vin DECANTERJEVI NAGRAJENCI 2021

Objavljeno 08.09.2021


Belvin, vinska šola je včeraj na gradu Fužine v Ljubljani organizirala 7. mednarodni Salon prestižnih vin Decanterjevi nagrajenci 2021. Predstavilo se je 31 vinarjev iz Slovenije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine z 84 vzorci. Strokovni javnosti in obiskovalcem so bila na voljo izključno vina, ki so bila letos ali v prejšnjih letih nagrajena na londonskem DWWA, Decanter World Wine Awards, najpomembnejšem, največjem in najkredibilnejšem vinskem ocenjevanju na svetu.

Mednarodni salon prestižnih vin v Ljubljani

Novice

Mednarodni salon prestižnih vin v Ljubljani

Objavljeno 02.09.2021


V torek, 7. septembra, bodo na Fužinskem gradu na svoj račun prišli vinski sladokusci. Vinska šola Belvin bo organizirala 7. mednarodni salon prestižnih vin Decanterjevi nagrajenci 2021. Predstavilo se bo okoli 30 vinarjev.

Rezultati ocenjevanja Decanter World Wine Awards 2021

Novice

Rezultati ocenjevanja Decanter World Wine Awards 2021

Objavljeno 07.07.2021


Vprašanje, ki je te dni vršalo po slovenski vinski sceni, se glasi: Kateri slovenski vinarji so prejemniki nagrad na svetovno najpomembnejšem vinskem ocenjevanju, londonskem Decanter World Wine Awards, in kdaj jih bo moč okusiti?

Steven Spurrier 1941-2021

Novice

Steven Spurrier 1941-2021

Objavljeno 09.03.2021


Bilo je februarja 1999 v Toskani, v vasici Strada in Chianti. Na dogodku L'Anteprima Chianti Classico, Vino Nobile Montepulciano se je zbrala lepa četica vinopiscev iz vsega sveta. Dogodek sem obiskal drugo leto zapored ravno sem se spraševal, kako pomemben je sploh ta dogodek v svetovnem merilu, saj za nobenega od prisotnih vinopiscev pred tem še nisem slišal. Med pokušino enega izmed chiantijev je v sobo stopil Steven Spurrier...

ONLINE izvedbe seminarjev

Novice

ONLINE izvedbe seminarjev

Objavljeno 29.11.2020


Kako potekajo ONLINE seminarji?

Robert Gorjak

Novice

Robert Gorjak

Objavljeno 29.11.2020


diploma WSET

Robert Parker, Decanter man  of the year

Novice

Robert Parker, Decanter man of the year

Objavljeno 20.08.2020


Read Andrew Jefford's extended, in-depth interview with Robert M. Parker Jr, this year's Decanter Hall of Fame laureate...

177. srečanje Belvina - Zvezde in presenečenja Balkana

Novice

177. srečanje Belvina - Zvezde in presenečenja Balkana

Objavljeno 19.06.2020


Ljubljana, Romansa 24. september ob 19.00

189. srečanje Belvina - Peterletova teza (spletno srečanje, 27. januar ob 19. uri)

Objavljeno 21.02.2022

V Vinskem klubu Belvin smo se prejšnji mesec poigravali s tezo, ki jo je postavil projektni vodja vinske družbe Ožbej Peterle, in sicer, da slovenske vinske kleti ne znajo pridelati odličnega vina. Skupaj z Robertom Gorjakom iz Belvina sta se odločila, da bo takšen mit treba razbliniti. Edini način za to je seveda degustacija. Peterle je izbral svoj nabor petih vin, Gorjak je na drugi strani izbral slogovno in cenovno približno podobna vina. Nato smo organizirali spletno degustacijo, na kateri smo vsakič v paru pokušali dve podobni vin, ter ugotavljali, ali je kakovost vin velikih kleti primerljiva zasebnim vinarjem.
Nato smo glasovali, katero se nam bolj dopade, in v razpravo vključili vinarje, ki jih pridelujejo.

To je bilo 189. srečanje Vinskega kluba Belvina z naslovom Peterletova teza. Že devetič je potekalo prek spleta.

Kaj smo ugotovili na svoji poti?

Pri prvem paru smo se srečali z malvazijo. Najprej z Malvazijo 2020, Zaro, bio malvazijo, svežo linijo iz ekološko certificirane vinogradniške kmetije. Vinogradi so v Izoli, v bližini morja, kjer je zemlja bogata. Prav zato je njihova malvazija obogatena s svežino oziroma kislinami, je pojasnil Matej Zaro, zaradi svoje kompleksnosti in mineralnosti lahko dobro služi kot aperitivno vino. Nekaj časa potrebuje, da se izrazi v kozarcu, a se po zračenju zelo lepo odpre. V ospredju sta še pikantna in mineralna nota. Zanjo boste odšteli med 10 in 12 evri. Če je bila ta malvazija malo lažja, bolj delikatna in aperitivna, druga že skoraj paše k topli predjedi, je komentiral Robert. Šlo je za Malvazijo capris 2020, Vinakoper. Boštjan Zidar, enolog iz te kleti, je povedal, da je ta bolj sadno zaokrožena, jasna, neposredna. Prihaja iz dveh vinogradov – en je njihov najvišje ležeči vinograd, iz česar prihaja že omenjena sadnost, drugi zelo znan vinograd na Debelem rtiču, ki je ob morju in nudi drugačne pogoje. Malvaziji nudi zanjo značilno lepo prezrelost, ekstraktnost, bogatost, mineralnost. Grozdje iz obeh so združili, kombinacija pa se pozna na sočnosti, mehkobi ter lepem in dolgem pookusu. Steklenica stane 12 evrov. Prva zmaga večera je šla k njej s precejšnjim naskokom.

Ugibanje sorte pri drugem paru ni povzročalo težav: šlo je za mlad, svež, zelo izrazit sauvignon. Tretje vino, Sauvignon 2020, Valdhuber, je bilo malo bolj fokusirano, hladnejše, z več kislinami, po limeti, limoni, bolj odprto in sveže v primerjavi s svojim »konkurentom« na degustaciji. Njihovi vinogradi namreč ležijo visoko, skoraj na 400 metrih, njihova kratkotrajna hladna maceracija pa še malo bolj poudari aromatičnost te sorte, je predstavil Adam Valdhuber. Za steklenico boste plačali 8,5 evra. Četrto vino, Sauvignon pullus 2020, Ptujska klet, je vsebovalo malo več zelenih not in tropskih sadežev, malo bolj toplo in polnejše je bilo. Več te sadnosti in aromatičnosti izhaja iz vinograda v srednjih Slovenskih goricah, kjer imajo trgatev 10 dni pozneje kot v Halozah, je povzel enolog Ptujske kleti Maks Kadivec. Zemlja je težja, temperature so nižje in več je vlage, kar po svoje paše sauvignonu, po drugi strani pa mu dajo Haloze več telesa, »špeha«, zrelosti, je dodal. Kupimo ga lahko že za 5,5 evra. Peterletova teza je tukaj zadela v polno, saj je bil rezultat glasovanja izenačen; zmagovalca ni bilo. Na splošno gre za dva zelo zanimiva sauvignona, ki nista zanikala svojega DNK in sta obdržala svežino, je pokomentiral Mitja Herga iz Herga d.o.o.

S svojo zlatorumeno barvo je udeležence razvajal tretji par. Dognali so, da gre za dva popolnoma drugačna sloga chardonnayja, pri katerih so se posebej razlikovale kisline. Peto vino, Chardonnay selekcija 2018, Klet Metlika, je bilo precej mehkejše, medtem ko je bilo šesto vino, Chardonnay prestige 2019, Sanctum mnogo bolj vertikalno. Vino iz metliške kleti krasijo lesne note in sadni naboj, v katerem je bilo čutiti vse od marelice do ananasa. Dotično vino je v resnici plod prave butične pridelave. Izrazit lesen pridih prihaja od novih sodov, vendar je njihov enolog Jure Štalcar ocenil, da ima toliko ekstrakta, s katerim ta les vseeno pokrije. Večina grozdja prihaja iz ene njihovih najboljših leg, Vidošičev. Gre za malce dražje vino, za katero zahtevajo 19 evrov. To cenovno samozavest pogrešamo pri velikih kleteh in to je en simpatičen primer, kaj lahko pokaže ena klet, ko se zares spravi k delu, jih je pohvalil Peterle. Konkurenčno vino, Chardonnay prestige, ki stane pet evrov več, je imelo manj lesnih not, bilo je bolj izzivalno, bolj sveže in iz malo bolj hladne lege. Namenoma se pomika proti nižji osebnosti alkohola, kot med drugim narekujejo trendi. Vseeno pri tem ne pozabljajo na harmoničnost, je poudaril Radojko Pelengić iz te butične vinske kleti. To vino je bilo bolj delikatno in sramežljivo, a vseeno zapeljivo v aromatičnem smislu, je opisal Herga. Prav tako ga zaznamujejo odmik od tehnološkega vina, drznost in prvinskost. Medtem je šlo pri prvem primeru za šolski primer chardonnayja s podtoni vanilje kar je nazadnje tudi bolj prepričalo udeležence. Zanj so glasovale tri četrtine vseh.

Sledil je prehod na rdeča vina živahnih rubinastih odtenkov. Četrti par je v kozarce prinesel modro frankinjo, ki v zadnjih letih krepi svoj ugled. Sedmo vino, Modra frankinja turn 2019, Klet Krško, je bilo zelo pikantno, poprasto, živahno, s prav očarljivim sadnim vonjem. To izhaja predvsem iz njihove izredno posrečene lege v Sremiču, je orisal glavni enolog kleti Jure Grubar. Zanjo je treba odšteti 11 evrov. Dodal je, da je nekoliko divja, prvinska, a hkrati pristna in sočna, z višjimi alkoholi in ekstrakti ter nežno pridelavo. A izkazalo se je, da gre vseeno za preveč živahno damo, saj je bila preglasovana v bitki z osmim vinom, Modro frankinjo 2018, Kozinc. Osvojilo je dobre tri četrtine glasov. Tudi tej kislin ni manjkalo, v ustih pa je navdušila. David Kozinc je dejal, da so se posvetili trgatvi iz izključno enega vinograda na vse do 480 metrih nadmorske višine, kar je relativno visoko za rdeča vina. Njegova zelo zahtevna in skromna tla dajejo zelo majhne grozde, a je vse skupaj kar precej koncentrirano. Steklenica stane 13 evrov.

Še zadnji par večera je skrival merlot. Deveto vino je bilo Merlot 2018, single vineyard, klet de baguer, z mehkimi, jasnimi, elegantnimi toni in čudovitimi tanini. V njem je bilo zaznati črni ribez in zrelo papriko. To je bilo najdražje vino na pokušini, ki je doseglo 48 evrov po steklenici. Z njim poskušajo izraziti točno določeno lego, sorto in avtentičnost, ki jo lahko neka sorta da, je razkril Luka Ribolica iz omenjene kleti. Prav v Brdih, natančneje v Vipolžah, je merlot sorta z velikim potencialom. Herga je pohvalil njeno delikatnost in eleganco tako v okusu kot v pookusu, lepo se ulije in je mehak. Drugi del para je bilo deseto vino, Merlot bosc 2018, Piro, ki je nakazalo drugačen slog z nekajmanj harmonije in mehkobe v okusu. Ne glede na to je vino bogato in krepko in ga lahko dobite za dvakrat manj denarja; za 19 evrov. Tudi tokrat je glas ljudstva šel k večji kleti.

Kako torej kaže naši hipotezi? Enkrat je bil izid neodločen, trikrat je zmago v dvojici pobrala večja klet, enkrat manjša.
Uvideli smo, da tako »veliki« in »mali« pridelujejo dobra vina in da so se velike kleti v zadnjem času zelo razvile. Nalili smo si čistega vina o tem, da je lahko tudi velika klet zelo majhna ali pa majhna klet zelo velika. Vinarji so bili enotni, da si želijo čim več tovrstnih degustacij in čim več pogovorov o vinu z vsemi: vinarji, potrošniki in ljubitelji vin. Z izmenjavo idej si lahko namreč prav vsi pomagamo in vsi rastemo.

Sledil je vrhunec – glasovanje za vino večera. Prvi trije so se razvrstili tako:
  1. Merlot 2018, single vineyard, klet de baguer
  2. Chardonnay selekcija 2018, Klet Metlika
  3. Sauvignon pullus 2020, Ptujska klet
Krmariti med vsemi temi vini, različnimi slogi in različnimi vinarji ter v sozvočju z debelino naše denarnice je ene vrste umetnost. V tem naboru vin so prav vsa imela rep in glavo, zato si je dobro, ne glede na izid glasovanja, sami ustvarite mnenje. Mnenja kritikov vzemimo zgolj kot nasvet, ne kot božjo zapoved, je namignil Gorjak. Več vin bomo poskusili, lažje bomo izbrali sebi primerno vino.

Uživajte in pijte dobro vino! Do naslednjič.  

 

 

Podarite
čudovito darilo

Naš cilj je razvijati ter izvajati kvalitetne in zanimive tečaje, delavnice ter degustacije namenjene profesionalcem iz vinske panoge, kakor tudi ljubiteljem, ki želijo razširiti svoja vinska obzorja.

Bodite seznanjeni!

S prijavo na novice boste redno obveščeni o najnovejših aktivnostih in tečajih Belvin vinske šole.

Darilni bon Darilni bon